Zakon o društvih - izvleček

64 Uradni list RS, št. 64/2011 z dne 12. 8. 2011

 

2969. Zakon o društvih (uradno prečiščeno besedilo) (ZDru-1-UPB2), Stran 9055.

 

Na podlagi drugega odstavka 153. člena Poslovnika državnega zbora in sklepa Državnega zbora

z dne 17. maja 2011 je Državni zbor na seji dne 15. 7. 2011 potrdil uradno prečiščeno besedilo

Zakona o društvih, ki obsega:

 

– Zakon o društvih – ZDru-1 (Uradni list RS, št. 61/06 z dne 13. 6. 2009),

– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o društvih – ZDru-1A (Uradni list RS,

   št. 58/09 z dne 27. 7. 2009),

– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o društvih – ZDru-1B (Uradni list RS,

   št. 39/11 z dne 25. 5. 2011).

 

Št. 022-01/11-3/2

 

Ljubljana, dne 15. julija 2011

EPA 1919-V

 

                                                                                                                 Državni zbor
                                                                                                           Republike Slovenije
                                                                                                           dr. Pavel Gantar l.r.
                                                                                                                   Predsednik

 

 

OPOZORUILO:

IZVLEČEK ZAKONA O DRUŠTVIH NI DOVOLJENO UPORABLJATI V PRAVDNIH ZADEVAH.

NAMENJEN JE LE ČLANOM DU ORMOŽ , ZARADI LAŽJEGA RAZUMEVANJA SVOJIH

DRUŠTVENIH AKTOV!!!!!

 

 

 

                           Z A K O N   O  DRUŠTVIH

                                 uradno prečiščeno besedilo (ZDru-1-UPB2)

 

 

 

 

                                               I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

                                                           1. člen

                                   (pojem in načela delovanja društva)

 

(1) Društvo je samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanoviteljice oziroma

     ustanovitelji (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelji), skladno s tem zakonom,

     ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov.

(2) Društvo si samo določi namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način

     delovanja, odločitve o upravljanju društva pa neposredno ali posredno sprejemajo

     članice oziroma člani društva (v nadaljnjem besedilu: člani društva).

(3) Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička. Presežke

     prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov društvo trajno namenja

     za uresničevanje svojega namena in ciljev in jih ne deli med člane.

(4) Delovanje društva je javno.

 

                                                           2. člen

                                  (pravica do združevanja v društva)

 

(1) Združevanje v društva je prostovoljno.

(2) Vsakdo lahko postane član društva in v društvu deluje pod pogoji, ki jih društvo

     določi v temeljnem aktu.

(3) Delovanje v društvu temelji na enakopravnosti članstva.

 

                                                            3. člen

                                                         (omejitve)

 

(1) Ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen, cilji ali dejavnost merijo na

     nasilno spremembo ustavne ureditve, na izvrševanje kaznivih dejanj ali

     spodbujajo k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti, razpihovanju

     narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti oziroma

     spodbujajo k nasilju ali vojni.

(2) Prav tako ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen je ustvarjanje dobička

     ali društva, katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost, niti ni dovoljeno

     delovanje takšnega društva.

 

                                                          4. člen

                                                    (temeljni akt)

 

Društvo mora imeti temeljni akt, ki mora biti v skladu s tem zakonom in s pravnim

redom Republike Slovenije.

 

                                                          5. člen

                                    (pravna osebnost in zastopanje)

 

(1) Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Pravno osebnost društvo pridobi z

     vpisom v register društev (v nadaljnjem besedilu: registracija društva).

(2) Društvo zastopa oseba, določena s temeljnim aktom (v nadaljnjem besedilu:

     zastopnik društva). Zastopnik društva je lahko le poslovno sposobna fizična

     oseba. Društvo ima lahko dva zastopnika, če tako določa temeljni akt društva.

     Društvo v temeljnem aktu določi tudi način zastopanja (skupno ali samostojno) in

     meje pooblastil za zastopanje.

 

                                                           6. člen

                                                    (odgovornost)

 

(1) Če temeljni akt ne določa drugače, za zakonito poslovanje društva odgovarjata

     društvo in zastopnik društva.

(2) Društvo odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, za obveznosti društva odgovarjajo

     solidarno in z vsem svojim premoženjem tudi njegove odgovorne osebe, ki so v

     svojo korist ali korist koga drugega zmanjšale premoženje društva ali s

     preusmeritvijo poslovanja oziroma finančnih tokov na drugo obstoječo ali

     novoustanovljeno pravno osebo ali fizično osebo preprečile povečanje

     premoženja, čeprav so vedele, da društvo ne bo moglo poravnati obveznosti

     tretjim osebam. Odgovorne osebe odgovarjajo do višine oškodovanja društva, ki

     so ga povzročile s svojim ravnanjem.

(4) Za obveznosti društva v primerih iz prejšnjega odstavka solidarno odgovarja tudi

     fizična ali pravna oseba, ki je z ravnanji odgovornih oseb pridobila premoženjsko

     korist, do višine pridobljene premoženjske koristi.

 

                                                           7. člen

                                                  (uporaba zakona)

 

(1) Določbe tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za zveze društev in društva, ki

     imajo po tujem pravu status pravne osebe in delujejo na območju Republike

     Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuja društva), če ta zakon ne določa drugače.

(2) Tuje društvo lahko opravlja v Republiki Sloveniji pridobitno dejavnost v skladu z

     določbami tega zakona in pod pogoji, ki jih določajo predpisi za tuja podjetja.

 

 

                          II. USTANOVITEV IN UPRAVLJANJE DRUŠTVA

 

 

                                                           8. člen

                                             (ustanovitev društva)

 

(1) Društvo lahko ustanovijo najmanj tri poslovno sposobne fizične osebe oziroma

     pravne osebe.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, gospodarske družbe ne morejo

     ustanoviti društva, ki ima v temeljnem aktu določeno dejavnost, katero

     gospodarska družba opravlja kot svojo dejavnost.

(3) Ustanovitelji na ustanovnem zboru sprejmejo sklep o ustanovitvi in temeljni akt

     društva ter izvolijo zastopnika društva.

 

                                                            9. člen

                                                      (temeljni akt)

 

(1) Temeljni akt društva mora določati:

     – ime in sedež društva (izbrani kraj poslovanja društva);

     – namen in cilje delovanja društva;

     – dejavnost oziroma naloge društva;

     – pogoje in način včlanjevanja ter prenehanja članstva;

     – pravice in obveznosti članov;

     – način upravljanja društva;

     – zastopanje društva;

     – financiranje društva in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s

        premoženjem društva ter nad finančnim in materialnim poslovanjem društva;

     – način zagotavljanja javnosti dela društva;

     – način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta;

     – način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru.

(2) Dejavnost društva iz tretje alinee prejšnjega odstavka, ki je pridobitna, mora biti

     opredeljena v skladu s predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti.

(3) S temeljnim aktom lahko društvo uredi tudi druga vprašanja, pomembna za

     upravljanje in delovanje društva.

 

                                                          10. člen

                                                     (ime društva)

 

(1) Ime društva mora biti v slovenščini. Če ima društvo sedež na območju, kjer živita

     narodni skupnosti, je ime društva v obeh uradnih jezikih. Ime se mora razlikovati

     od imen drugih društev in ne sme biti zavajajoče ali žaljivo.

(2) Če zakon ne določa drugače, mora ime društva vsebovati besedo društvo,

     združenje, družina ali klub. V imenu društva mora biti označba, ki nakazuje na

     dejavnost društva.

(3) Ime društva ima lahko tudi dodatno sestavino, ki društvo podrobneje označuje. Za

     dodatno sestavino imena ne velja določba prvega odstavka tega člena, ki se

     nanaša na uporabo jezika, če:

     – je v slovenščini ali jeziku narodne skupnosti;

     – gre za ime ali del imena mednarodne zveze društev, katere član je društvo,

        oziroma tujega društva, ki je ustanovitelj podružnice tujega društva v Republiki

        Sloveniji;

     – gre za osebno ime osebe iz petega odstavka tega člena;

     – gre za tuje besede, ki označujejo dejavnost društva, pa slovenski jezik zanje

        nima ustreznega izraza;

     – gre za domišljijsko poimenovanje, ali

     – gre za mrtvi jezik.

(4) Ime društva ne sme vsebovati besedne zveze Republika Slovenija.

(5) Če želi društvo kot sestavni del svojega imena uporabljati ime ali del imena

     državnega organa, lokalne skupnosti, gospodarske družbe ali druge pravne osebe

     oziroma osebno ime zgodovinske ali znamenite osebnosti, si mora predhodno

     pridobiti njihovo dovoljenje. Če je oseba umrla, je za uporabo njenega osebnega

     imena potrebna privolitev njenega zakonca in otrok, če teh ni, pa staršev in

     potomcev zgodovinske ali znamenite osebnosti do tretjega kolena.

(6) Društvo mora v pravnem prometu uporabljati le svoje registrirano ime.

(7) Društvo, ki meni, da se ime drugega društva ne razlikuje od njegovega

     registriranega imena, kar povzroča ali bi utegnilo povzročiti nejasnosti v pravnem

     prometu, ima pravico s pritožbo izpodbijati odločbo o registraciji kasneje

     registriranega društva. Rok za vložitev pritožbe je šest mesecev od registracije

     društva.

(8) Društvo lahko uporablja tudi skrajšano ime. Za skrajšano ime veljajo določbe tega

     zakona, ki se nanašajo na ime društva.

(9) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka označba, ki nakazuje na dejavnost

     društva, ni obvezna sestavina skrajšanega imena društva.

 

                                                           11. člen

                                                (članstvo v društvu)

 

(1) Članstvo v društvu je osebno. Pravno osebo v društvu zastopa pooblaščena oseba.

(2) Če se v društvo včlani mladoletna oseba do dopolnjenega sedmega leta starosti

     ali oseba, ki nima poslovne sposobnosti, podpiše pristopno izjavo njen zakoniti

     zastopnik. Za osebo od sedmega leta do dopolnjenega 15 leta starosti mora

     zakoniti zastopnik pred njenim vstopom v društvo podati pisno soglasje.

 

                                                          12. člen

                                             (upravljanje društva)

 

(1) Člani društva ter pooblaščene osebe pravnih oseb, članic društva, sodelujejo pri

     upravljanju društva neposredno ali posredno po predstavnikih, izvoljenih organih

     oziroma zastopniku društva na način, določen s temeljnim aktom.

(2) S temeljnim aktom društvo določi način sodelovanja članov društva iz drugega

     odstavka prejšnjega člena pri upravljanju društva ter njihove posebne pravice in

     dolžnosti.

 

                                                          13. člen

                                                  (organi društva)

 

(1) Temeljni akt in njegove spremembe, ki se nanašajo na določbe iz prvega

     odstavka 9. člena tega zakona ter druge najpomembnejše odločitve v društvu,

     sprejema zbor članov, ki ga sestavljajo vsi člani.

(2) Če temeljni akt ne določa drugače, zbor članov skliče zastopnik društva enkrat

     letno, lahko pa ga kadarkoli skliče tudi petina vseh članov društva.

(3) Če si društvo v temeljnem aktu določi tudi druge organe, mora določiti tudi njihovo

     sestavo, pristojnosti, odgovornosti, način sprejemanja odločitev, medsebojna

     razmerja, mandatno dobo ter način izvolitve oziroma imenovanja in razrešitve

     članov.

(4) Če temeljni akt ne določa drugače, se šteje, da je organ društva sklepčen, če je

     navzoča več kot polovica vseh članov, odločitve pa so veljavno sprejete, če je

    zanje glasovala večina navzočih članov.

(5) Če temeljni akt ne določa drugače, o pritožbah zoper odločitve organov društva

     oziroma zastopnika društva odloča zbor članov.

 

                                                         14. člen

                                                         (spori)

 

(1) Vsak član društva ima pravico v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve

     pred sodiščem izpodbijati odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju

     z zakonom ali temeljnim ali drugim splošnim aktom društva. Enako pravico ima

     tudi oseba, ki ji je bila prošnja za sprejem v članstvo društva zavrnjena.

(2) Izpodbijanje odločitev organov društva pred sodiščem ni dopustno, če pred tem ni

     bilo izkoriščeno pravno sredstvo iz petega odstavka prejšnjega člena. Če društvo

     o pritožbi ne odloči v roku treh mesecev od prejema pritožbe, se šteje, da je

     pritožba zavrnjena.

(3) Razveljavitev odločitve organov društva ne pomeni prenehanja pravic, ki so jih na

     podlagi teh odločitev v dobri veri pridobile tretje osebe.

 

                                                         15. člen

                                   (statusno preoblikovanje društva)

 

(1) Društvo se lahko spoji z drugimi društvi oziroma pripoji k drugemu društvu.

(2) Odločitev o spojitvi oziroma pripojitvi morajo sprejeti zbori članov vseh društev.

(3) Društvo, ki je nastalo s spojitvijo, oziroma društvo, h kateremu se je drugo društvo

     pripojilo, je pravni naslednik spojenih oziroma pripojenih društev.

 

                                                         15.a člen

                                              (podružnice društev)

 

(1) Društvo ima lahko podružnice, če tako določa temeljni akt. Ime podružnice mora

     poleg imena društva vsebovati tudi besedo podružnica.

(2) Podružnice niso pravne osebe.

 

                                                         16. člen

                                                  (zveza društev)

 

(1) Najmanj dve društvi lahko ustanovita zvezo društev.

(2) Odločitev o ustanovitvi zveze društev morajo sprejeti zbori članov vseh društev.

 

 

                                      III. REGISTRACIJA DRUŠTVA

 

 

                                                         17. člen

                                          (pristojnost za odločanje)

 

(1) Za registracijo društev in podružnic, pisarn ali drugih teritorialnih enot (v

     nadaljnjem besedilu: podružnica) tujih društev je pristojna upravna enota, na

     območju katere je sedež društva oziroma sedež podružnice tujega društva v

     Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: pristojni organ).

(2) O pritožbah zoper odločbe pristojnega organa odloča ministrstvo, pristojno za

     notranje zadeve.

 

                                                         18. člen

                                           (zahteva za registracijo)

 

(1) Zahtevi za registracijo društva mora društvo priložiti:

     – zapisnik ustanovnega zbora;

     – temeljni akt;

     – seznam s podatki ustanoviteljev (osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in

        spol, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča oziroma ime pravne osebe,

        identifikacijska številka, sedež in naslov sedeža ter osebno ime zastopnika

        pravne osebe) in njihovimi lastnoročnimi podpisi;

     – dokazilo o pridobitvi pravne osebnosti za tuje pravne osebe, ustanoviteljice

        društva;

     – odločitev pristojnega organa pravne osebe, ustanoviteljice društva, o ustanovitvi

        društva;

     – naslov sedeža društva;

     – podatke o zastopniku (osebno ime, EMŠO, državljanstvo in naslov stalnega

        prebivališča oziroma naslov začasnega prebivališča, če v Republiki Sloveniji nima

        stalnega prebivališča), načinu zastopanja ter mejah pooblastil za zastopanje;

     – podatke o dejavnostih, ki jih bo opravljalo;

     – predlog za glavno dejavnost društva.

(2) Zahtevi za registracijo zveze društev je treba priložiti tudi odločitve zborov članov

     vseh društev o ustanovitvi zveze društev.

(3) Podatek o pridobitvi pravne osebnosti za domače pravne osebe, ustanoviteljice

     društva, si pristojni organ pridobi po uradni dolžnosti.

 

                                                         19. člen

                                            (odločanje o zahtevi)

 

(1) Pristojni organ mora o zahtevi za registracijo društva odločiti v roku 30 dni od

     njenega prejema.

(2) Če pristojni organ ugotovi, da vloga ni popolna oziroma da temeljni akt ni v skladu

     z določbami tega zakona, društvo na to opozori in mu določi rok, v katerem mora

     zahtevo dopolniti oziroma uskladiti temeljni akt. Ta rok ne sme biti krajši od 15 dni

     in ne daljši od treh mesecev.

(3) Če društvo v roku iz prejšnjega odstavka vloge ne dopolni, se šteje, da je zahteva

     za registracijo umaknjena.

(4) Kadar je odločitev pristojnega organa o registraciji odvisna od rešitve

     predhodnega vprašanja, ki je med udeleženci v postopku registracije sporno,

     pristojni organ postopek registracije društva prekine in napoti udeleženca

     postopka, ki ugovarja registraciji, oziroma tistega, katerega pravico šteje kot manj

     verjetno, da v roku 30 dni začne pravdni oziroma drug ustrezen postopek za

     odločitev o predhodnem vprašanju.

(5) Pritožba zoper odločbo o registraciji društva ne zadrži vpisa v register društev.

 

                                                         20. člen

                                           (registracija sprememb)

 

(1) Če društvo spremeni ime, skrajšano ime, sedež ali druge določbe temeljnega

     akta, zastopnika ali naslov sedeža društva, mora vložiti zahtevo za registracijo

     spremembe v 30 dneh od nastale spremembe.

(2) Zahtevi iz prejšnjega odstavka mora društvo priložiti zapisnik seje organa, na

     kateri so bile sprejete spremembe. Če je bil spremenjen temeljni akt, mora zahtevi

     priložiti izvod sprememb temeljnega akta ali prečiščenega besedila temeljnega akta.

 

                                                         21. člen

                      (registracija statusnega preoblikovanja društva)

 

(1) Zahtevo za registracijo društva, ki je nastalo s spojitvijo, oziroma registracijo

     pripojitve društva, je društvo oziroma njegov pravni naslednik dolžan vložiti v roku

     30 dni po sprejetih statusnih spremembah.

(2) Vlogi za registracijo društva, ki je nastalo s spojitvijo društev, je treba priložiti

     sklepe zborov članov vseh društev z odločitvijo o spojitvi in zapisnik ustanovnega

     zbora društva, ki je nastalo s spojitvijo, iz katerega je razvidno, da je društvo

     sprejelo temeljni akt in izvolilo zastopnika društva. Vlogi za registracijo pripojitve

     društva je treba priložiti odločitve zborov članov vseh društev o pripojitvi.

 

                                                         22. člen

                                                (uporaba določb)

 

Za registracijo sprememb iz 20. in 21. člena tega zakona se smiselno uporabljajo

tudi določbe 18. in 19. člena tega zakona.

 

                                                         23. člen

                             (registracija podružnice tujega društva)

 

(1) Tuje društvo lahko deluje na območju Republike Slovenije preko podružnice, če je

     podružnica vpisana v register podružnic tujih društev. Registrirana podružnica

     tujega društva nastopa v pravnem prometu v Republiki Sloveniji v imenu in za

     račun tujega društva.

(2) Zahtevi za vpis v register mora tuje društvo priložiti:

     – dokazilo o registraciji v državi ustanovitve, iz katerega mora biti razvidno ime,

        sedež in zastopnik tujega društva, če po pravu države ustanovitve ni predpisan

        vpis v register, pa pri notarju overjen sklep o ustanovitvi z zahtevanimi podatki in

        z dokazilom, da ima društvo status pravne osebe po tujem pravu;

     – temeljni ali drug akt, iz katerega so razvidni namen, cilji, dejavnost, način

        upravljanja, zastopanje, financiranje tujega društva in način delovanja ter

        dejavnost društva v Republiki Sloveniji;

     – odločitev pristojnega organa o ustanovitvi podružnice v Republiki Sloveniji in o

        imenovanju osebe, pooblaščene za zastopanje tujega društva v Republiki

        Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: zastopnik tujega društva v Republiki Sloveniji);

     – ime, sedež in naslov sedeža podružnice tujega društva v Republiki Sloveniji;

     – osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov

        stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča zastopnika tujega društva

        v Republiki Sloveniji, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča.

(3) Listine, sestavljene v tujem jeziku, je treba predložiti v overjenem prevodu v

     uradni jezik.

(4) Za vpis v register podružnic tujih društev se smiselno uporabljajo določbe 19. in

     20. člena tega zakona.

 

 

                      IV. PREMOŽENJE DRUŠTVA IN FINANČNO POSLOVANJE

 

                                                          24. člen

                                            (premoženje društva)

 

(1) Premoženje društva sestavljajo denarna in druga sredstva, ki jih društvo pridobi s

     članarino, darili in volili, prispevki donatorjev, iz javnih sredstev, z opravljanjem

     dejavnosti društva in iz drugih virov, njegove nepremične in premične stvari ter

     materialne pravice.

(2) Društvo ne sme deliti svojega premoženja članom. Vsaka delitev premoženja

     društva med njegove člane je nična.

(3) Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad

     odhodki, ga mora porabiti za uresničevanje svojega namena ter ciljev oziroma za

     opravljanje nepridobitne dejavnosti, določene v temeljnem aktu.

 

                                                         25. člen

                                           (pridobitna dejavnost)

 

(1) Društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje te

     dejavnosti določa zakon. Pridobitna dejavnost mora biti določena v temeljnem

     aktu in mora biti povezana z namenom in cilji, kot dopolnilna dejavnost

     nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu, potrebnem za

     uresničevanje namena in ciljev, oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti.

(2) Šteje se, da je pridobitna dejavnost povezana z namenom in cilji društva, če lahko

     neposredno pripomore k uresničevanju namena oziroma ciljev društva, pri čemer

     doprinos ni izključno v zagotavljanju prihodkov društva. Kot dopolnilna dejavnost

     nepridobitni dejavnosti društva se šteje tista pridobitna dejavnost, ki skupaj z

     nepridobitno dejavnostjo sestavlja določeno storitev ali dosežek oziroma

     zagotavlja boljšo izkoriščenost osnovnih sredstev društva.

(3) Za doseganje namena in ciljev lahko društvo ustanovi gospodarsko družbo ali

     poveri opravljanje pridobitne dejavnosti drugim osebam na temelju zakupne ali

     sorodne pogodbe.

 

                                                         26. člen

                                                (računovodstvo)

 

(1) Društvo mora zagotavljati podatke o svojem finančnem in materialnem poslovanju

     na način in v obliki, ki ju določi s temeljnim ali posebnim aktom, v skladu s tem

     zakonom in računovodskim standardom za društva. Društvo, ki opravlja pridobitno

     dejavnost, mora podatke o finančnem in materialnem poslovanju iz te dejavnosti

     voditi in izkazovati ločeno.

(2) Društvo vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva, prirejenega

     za njegove potrebe.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lahko društvo s temeljnim aktom ali

     posebnim aktom določi, da bo vodilo knjige po sistemu enostavnega

     knjigovodstva, če izpolnjuje vsaj dve izmed naslednjih meril:

     – da povprečno število redno zaposlenih preteklega poslovnega leta ne presega dva;

     – da letni prihodki preteklega poslovnega leta ne presegajo 30.000 eurov;

     – da povprečna vrednost sredstev (aktive) na začetku poslovnega leta ne presega

        50.000 eurov.

(4) Društvo, ki ne opravlja pridobitne dejavnosti ali jo opravlja le občasno in čigar

     prihodki preteklega poslovnega leta so manjši od 10.000 eurov, lahko vodi le

     knjigo prejemkov in izdatkov (blagajniški dnevnik), preostale podatke za letno

     poročilo pa zagotovi z letnim popisom in ocenitvijo.

(5) Društvo mora za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu, izdelati letno

     poročilo, ki vsebuje bilanco stanja in izkaz poslovnega izida s pojasnili k izkazom

     ter poročilo o poslovanju društva. Poročilo mora obsegati resnični prikaz

     premoženja in poslovanja društva. Ob statusnih spremembah oziroma prenehanju

     društva mora izdelati letno poročilo tudi med letom, po stanju na dan statusne

     spremembe ali prenehanja.

(6) Vodenje poslovnih knjig in sestava letnega poročila morata biti v skladu z

     računovodskim standardom za društva. Poslovne knjige in letno poročilo morajo

     omogočiti ocenjevanje, ali so presežki prihodkov nad odhodki porabljeni za

     namene, določene v tretjem odstavku 24. člena tega zakona.

(7) Letno poročilo sprejme zbor članov društva. Poročilo je veljavno sprejeto, če je bil

     pred sprejetjem opravljen notranji nadzor nad finančnim in materialnim

     poslovanjem društva, ki mora zajemati zlasti ugotavljanje, ali so izpolnjene

     zahteve iz petega in šestega odstavka tega člena.

 

                                                         27. člen

                                             (revidiranje izkazov)

 

(1) Računovodske izkaze društva, čigar prihodki oziroma odhodki so v preteklem

     poslovnem letu presegli 1 milijon eurov, mora pred sprejetjem letnega poročila

     revidirati revizijska družba ali samostojni revizor (v nadaljnjem besedilu: revizor),

     na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje.

(2) Revizor ugotavlja tudi, ali je poročilo o poslovanju društva skladno z revidiranimi

     računovodskimi izkazi in zahtevami tega zakona. Revizorjevo poročilo mora

     vsebovati tudi pojasnjevalni odstavek, iz katerega je razvidna ocena iz šestega

     odstavka prejšnjega člena.

(3) Revizija mora biti opravljena v roku šestih mesecev po koncu poslovnega leta.

 

                                                         28. člen

                                 (računovodski standard za društva)

 

(1) Računovodski standard za društva izdela Slovenski inštitut za revizijo.

(2) K računovodskemu standardu da soglasje minister, pristojen za finance.

(3) Slovenski inštitut za revizijo po sprejemu soglasja iz prejšnjega odstavka objavi

     računovodski standard v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

                                                         29. člen

                                       (predložitev letnega poročila)

 

(1) Letno poročilo za preteklo poslovno leto mora društvo za namen državne

     statistike in javne objave do 31. marca tekočega leta, v primeru statusne

     spremembe ali prenehanja društva pa v roku dveh mesecev po spremembi

     oziroma prenehanju, predložiti Agenciji Republike Slovenije za javnopravne

     evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES).

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, mora društvo, čigar računovodske

     izkaze mora revidirati revizor, posredovati letno poročilo AJPES do 31. avgusta

     tekočega leta. Letnemu poročilu mora priložiti tudi oceno revizorja.

(3) AJPES ravna s podatki skladno s predpisi o računovodstvu.

 

 

                                    V. DRUŠTVO V JAVNEM INTERESU

 

                                                         30. člen

                                                         (pogoji)

 

(1) Društvu se lahko podeli status društva, ki deluje v javnem interesu, če deluje na

     področju kulture, vzgoje in izobraževanja, zdravstvenega varstva, socialnega

     varstva, izvajanja družinske politike, varstva človekovih pravic, varstva okolja,

     varstva živali, športa, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

     gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva, veterinarstva ali prehrane, zunanjih zadev,

     razvoja demokracije ali na drugih področjih, če njihovo delovanje presega interese

     njegovih članov in je splošno koristno (v nadaljnjem besedilu: društvo v javnem

     interesu).

(2) Društvu se podeli status iz prejšnjega odstavka, če izpolnjuje naslednje splošne

     pogoje:

     – da njegovi ustanovitelji in člani niso pravne osebe javnega prava;

     – da ima dejavnost, ki je v javnem interesu, opredeljeno v temeljnem aktu;

     – da je registrirano in deluje najmanj dve leti pred vložitvijo vloge za pridobitev

        statusa;

     – da je sredstva zadnji dve leti pretežno uporabljalo za opravljanje te dejavnosti

        ter da je redno izvajalo programe, projekte ali druge aktivnosti za uresničevanje

        namena in ciljev, ki so v javnem interesu;

     – da ima izdelane programe bodočega delovanja;

     – da lahko izkaže pomembnejše dosežke svojega delovanja.

(3) Ministri, pristojni za področja, na katerih društva delujejo, s podzakonskim aktom

     podrobneje določijo kriterije za izpolnjevanje splošnega pogoja iz šeste alinee

     prejšnjega odstavka, če kriteriji niso določeni s posebnim zakonom ali na podlagi

     posebnega zakona.

(4) S posebnim zakonom se lahko podrobneje opredeli področje delovanja oziroma

     dejavnosti, ki so v javnem interesu, in lahko določijo tudi posebni pogoji za

     pridobitev tega statusa.

 

                                                         31. člen

                                               (podelitev statusa)

 

(1) O podelitvi statusa društva v javnem interesu odloči ministrstvo, pristojno za

     področje, na katerem društvo deluje (v nadaljnjem besedilu: pristojno ministrstvo).

(2) Če društvo prosi za podelitev statusa iz prejšnjega odstavka na več področjih, ki

     so v pristojnosti več ministrstev, o podelitvi statusa iz prejšnjega odstavka odloči

     ministrstvo, ki je pristojno za pretežni del dejavnosti društva, po predhodnem

     soglasju ostalih pristojnih ministrstev.

(3) Če društvo prosi za podelitev statusa na področju, za katerega ni pristojno

     nobeno ministrstvo, o podelitvi statusa društva iz prvega odstavka tega člena kot

     pristojno ministrstvo odloči ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

(4) O pritožbah zoper odločbe pristojnega ministrstva odloča Vlada Republike Slovenije.

 

                                                         32. člen

                                                         (vloga)

 

(1) Vlogo za podelitev statusa društva v javnem interesu društvo poda pri pristojnem

     ministrstvu.

(2) Vlogi mora priložiti:

     – osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov

        stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča zastopnika društva, ki je

        vpisan v register društev, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča;

     – poročilo o delu, iz katerega mora biti razvidno izvajanje programov, projektov in

        drugih aktivnosti, ki jih je društvo izvajalo v javnem interesu v zadnjih dveh letih,

        in o porabi sredstev za njihovo doseganje;

     – sprejet program prihodnjega delovanja na teh področjih;

     – dokazilo o rezultatih svojega delovanja;

     – morebitna druga dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki jih določa posebni zakon.

(3) Pristojno ministrstvo si v postopku podelitve statusa društva v javnem interesu iz

     uradne evidence pridobi podatek o registraciji društva, ustanoviteljih in zastopniku

     društva ter kopijo veljavnega temeljnega akta društva, ki je v zbirki listin registra

     društev, od AJPES pa letni poročili društva za zadnji dve leti, za društvo iz 27.

     člena tega zakona pa tudi oceno revizorja.

 

                                                         33. člen

                                                    (obveščanje)

 

(1) Društvo v javnem interesu mora pristojnemu ministrstvu predložiti poročilo iz

     druge alineje drugega odstavka prejšnjega člena za preteklo leto, po poteku

     starega pa tudi nov program prihodnjega delovanja, vse do 31. marca tekočega

     leta.

(2) Pristojno ministrstvo si od AJPES po uradni dolžnosti pridobi letno poročilo

     društva za preteklo leto, za društvo iz 27. člena tega zakona pa tudi oceno

     revizorja.

 

                                                         34. člen

                                               (odvzem statusa)

 

(1) Pristojno ministrstvo društvu odvzame status društva v javnem interesu, če:

     – ne izpolnjuje več pogojev, določenih v 30. členu tega zakona in v posebnih

        predpisih oziroma ne opravlja več dejavnosti v javnem interesu;

     – kljub opozorilu pristojnega ministrstva tudi v naknadnem roku 30 dni ne izpolni

        obveznosti iz prejšnjega člena;

     – se podeljenemu statusu pisno odreče.

(2) Za odvzem statusa se smiselno uporabljajo določbe 31. člena tega zakona.

 

                                                         35. člen

                             (pridobitev statusa s posebnim zakonom)

 

Če je društvu s posebnim zakonom ali na podlagi posebnega zakona, zaradi njegove

splošno koristne dejavnosti, priznan poseben status ali je določeno, da je njegova

dejavnost humanitarne narave, ali mu zakon na drug način neposredno ureja

opravljanje in financiranje dejavnosti, ki je v javnem interesu, se šteje, da je tako

društvo, društvo v javnem interesu na podlagi tega zakona.

 

                                                         36. člen

                                                     (prednosti)

 

(1) Pri javnih razpisih za pridobivanje sredstev iz državnega proračuna, namenjenih

     društvom, se v merilih, s pomočjo katerih se izberejo prejemniki sredstev,

     upošteva tudi status društva v javnem interesu, pri čemer upoštevanje statusa ne

     sme presegati 20 % vrednosti ostalih meril.

(2) S posebnim zakonom se lahko določijo tudi druge prednosti, ki jih društvom daje

     pridobljeni status.

 

 

                                         VI. PRENEHANJE DRUŠTVA

 

                                                         37. člen

                                                    (prenehanje)

 

Društvo preneha po volji članov, s spojitvijo z drugimi društvi, s pripojitvijo k drugemu

društvu, s stečajem, na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja ali po samem zakonu.

 

                                                         38. člen

                                       (prenehanje po volji članov)

 

(1) Društvo preneha, če zbor članov sprejme sklep o prenehanju društva.

(2) V sklepu mora določiti društvo, zavod, ustanovo ali drugo nepridobitno pravno

     osebo s podobnimi cilji, na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese

     premoženje društva. Če društvo v sklepu ne določi naslednika premoženja in ga

     tudi na podlagi določb temeljnega akta ni mogoče določiti, premoženje društva

     pripade lokalni skupnosti, na območju katere je imelo društvo svoj sedež.

     Neporabljena sredstva, pridobljena iz proračuna, se vrnejo proračunu, preostanek

     premoženja pa prenese na prevzemnika premoženja z dnem izbrisa društva iz

     registra društev.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, premoženja društva ni mogoče

     prenesti na politično stranko.

(4) O sklepu iz prvega odstavka tega člena mora zastopnik društva v 30 dneh

     obvestiti pristojni organ in zahtevati izbris društva iz registra društev. Zahtevi in

     sklepu mora priložiti poročilo o razpolaganju s premoženjem društva, iz katerega

     je razviden obseg sredstev in drugega premoženja društva, način poravnave vseh

     obveznosti društva, višina neporabljenih javnih sredstev, način njihove vrnitve

     proračunu ter način prenosa preostanka premoženja društva na prevzemnika

     premoženja.

 

                                                         39. člen

                                            (objava prenehanja)

 

(1) Pristojni organ objavi sklep o prenehanju društva na oglasni deski organa in v

     informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje državnih

     organov, lahko pa tudi na drug običajen način. V objavi mora biti navedeno, da

     lahko upniki obvestijo pristojni organ o svojih terjatvah, ki jih imajo do društva, v

     roku 30 dni od dneva objave, sicer bo izdana odločba o izbrisu društva iz registra

     društev.

(2) V primeru, da upnik pristojni organ obvesti o svojih terjatvah, ta prekine postopek,

     upniku pa s sklepom naloži, da pred pristojnim sodiščem v roku 30 dni predlaga

     uvedbo postopka likvidacije društva in mu o tem predloži dokazilo. Če upnik v

     določenem roku tega ne stori, pristojni organ izda odločbo o izbrisu društva iz

     registra društev.

 

                                                         40. člen

                                       (prisilna poravnava in stečaj)

 

(1) Če je društvo trajnejše nelikvidno ali postane dolgoročno plačilno nesposobno, se

     nad njim lahko opravi stečajni postopek po predpisih, ki urejajo insolventnost in

     prisilno prenehanje.

(2) Pred začetkom stečajnega postopka lahko društvo upnikom predlaga sklenitev

     prisilne poravnave.

(3) Nad društvom v javnem interesu se lahko opravi stečajni postopek le po

     predhodnem soglasju pristojnega ministrstva.

(4) Pristojno ministrstvo poda soglasje iz prejšnjega odstavka, če ugotovi, da s

     stečajem društva ne bo huje ogroženo izvajanje dejavnosti, ki je v javnem

     interesu.

 

                                                         41. člen

                                      (prepoved delovanja društva)

 

(1) Društvu, ki izvaja dejavnost iz 3. člena tega zakona, se delovanje s sodno

     odločbo prepove.

(2) Upravni organi in nosilci javnih pooblastil, ki za razloge iz prejšnjega odstavka

     izvedo pri izvrševanju svojih pooblastil, morajo državnemu tožilcu podati prijavo o

     takem delovanju društva.

(3) Če državni tožilec na podlagi prijave organov oziroma nosilcev javnih pooblastil iz

     prejšnjega odstavka, fizičnih ali pravnih oseb oziroma po uradni dolžnosti oceni,

     da so razlogi dejansko podani, vloži pri Upravnem sodišču Republike Slovenije

     tožbo za prepoved delovanja društva.

(4) Postopek za prepoved delovanja društva je nujen.

(5) Določbe prejšnjih odstavkov tega člena ne veljajo za primere, ko je podana

     odgovornost društva za kaznivo dejanje po določbah predpisov, ki urejajo

     odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja.

 

                                                         42. člen

                                           (prenehanje po zakonu)

 

(1) Društvo preneha po samem zakonu, če dejansko preneha delovati oziroma če je

     bilo v razdobju petih let dvakrat pravnomočno kaznovano za prekršek iz 3. točke

     prvega odstavka 52. člena tega zakona.

(2) Prenehanje društva po prejšnjem odstavku ugotovi pristojni organ z odločbo.

(3) Za pravnomočno odločbo iz prejšnjega odstavka smiselno velja določba prvega

     odstavka 39. člena tega zakona.

(4) Če upnik obvesti pristojni organ o svojih terjatvah, ta pa nima podatkov o tem, da

     bi društvo imelo premoženje, mora upnik v nadaljnjih 30 dneh pristojnemu organu

     predložiti dokazilo, da je predlagal uvedbo postopka iz 43. člena tega zakona, v

     nasprotnem primeru pristojni organ izda odločbo o izbrisu društva iz registra

     društev.

 

                                                         43. člen

                                              (prisilna likvidacija)

 

(1) V primeru iz drugega odstavka 39. člena tega zakona ter v primeru prenehanja

     društva po 41. in 42. členu tega zakona, pristojno sodišče izvede postopek

     prisilne likvidacije, skladno s predpisi, ki urejajo insolventnost in prisilno

     prenehanje. Odločitev nadomesti sklep iz drugega odstavka 38. člena tega

     zakona.

(2) Kadar pristojni organ razpolaga s podatki o premoženju društva, pa prisilne

     likvidacije ne predlaga upnik, jo sodišču predlaga pristojni organ.

 

                                                         44. člen

                                                 (izbris iz registra)

 

(1) Društvo, ki je prenehalo zaradi spojitve ali pripojitve, se iz registra društev izbriše

     na podlagi odločbe o registraciji novega društva oziroma odločbe o registraciji

     pripojitve društva.

(2) V primerih iz 38., 40., 41. in 42. člena tega zakona pristojni organ izbriše društvo

     iz registra društev na podlagi pravnomočne odločbe.

(3) Podružnica tujega društva se iz registra podružnic tujih društev izbriše tudi, če

     tuje društvo po tujem pravu izgubi status pravne osebe.

 

                                                         45. člen

                                                 (pravica upnikov)

 

Upniki, katerih terjatve do društva pred izbrisom društva iz registra društev niso bile

poplačane, lahko v roku enega leta od izbrisa društva iz registra društev

zahtevajo poplačilo od pravne osebe, na katero je bilo premoženje preneseno,

do višine tega premoženja.

 

 

                                                  VII. EVIDENCE

 

                                                         46. člen

                                                (register društev)

 

(1) Društva se vpisuje v register društev. Register sestavljata registrska knjiga in

     zbirka listin. Registrska knjiga se vodi tudi kot centralna informatizirana zbirka

     podatkov za območje Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: centralni

     register društev).

(2) Za vodenje registra je pristojen organ, določen v prvem odstavku 17. člena tega

     zakona, za vodenje centralnega registra društev pa tudi ministrstvo, pristojno za

     notranje zadeve.

(3) V registru se obdelujejo naslednji osebni podatki:

     – osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo ter naslov

        stalnega oziroma začasnega prebivališča zastopnika društva (registrska knjiga);

     – osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov

        stalnega prebivališča ustanoviteljev društva oziroma osebno ime zastopnika

        pravne osebe, kadar je ustanovitelj pravna oseba (zbirka listin).

(4) Za potrebe registra se osebni in drugi podatki zbirajo neposredno od društva in iz

     že obstoječih zbirk podatkov ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.

 

                                                         47. člen

                                  (register podružnic tujih društev)

 

(1) Podružnice tujih društev se vpisuje v register podružnic tujih društev. Register

     sestavljata registrska knjiga in zbirka listin. Registrska knjiga se vodi tudi kot

     informatizirana zbirka podatkov za območje Republike Slovenije (v nadaljnjem

     besedilu: centralni register podružnic tujih društev).

(2) Za vodenje registra podružnic tujih društev je pristojen organ, določen v prvem

     odstavku 17. člena tega zakona, za vodenje centralnega registra podružnic tujih

     društev pa tudi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

(3) V registru podružnic tujih društev se obdelujejo naslednji osebni podatki:

     – osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov

        stalnega oziroma začasnega prebivališča zastopnika tujega društva v Republiki

        Sloveniji (registrska knjiga);

     – osebno ime zastopnika tujega društva (zbirka listin).

(4) Za potrebe registra se osebni in drugi podatki zbirajo neposredno od podružnice

     tujega društva in iz že obstoječih zbirk podatkov ministrstva, pristojnega za

     notranje zadeve.

 

 

                                                         48. člen

                                (evidenca društev v javnem interesu)

 

(1) Evidenco društev, ki jim je podeljen status društva v javnem interesu na podlagi

     tega zakona, vodi pristojno ministrstvo. Evidenco sestavljata evidenčna knjiga in

     zbirka listin. Evidenčna knjiga se vodi tudi kot informatizirana zbirka podatkov.

(2) V evidenci se obdelujejo naslednji osebni podatki: osebno ime, EMŠO oziroma

     datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov stalnega oziroma začasnega

     prebivališča zastopnika društva.

(3) Za potrebe evidence se osebni in drugi podatki zbirajo neposredno iz centralnega

     registra društev in centralnega registra podružnic tujih društev.

 

                                                         49. člen

                    (izključnost vodenja informatiziranih zbirk podatkov)

 

(1) Minister, pristojen za notranje zadeve, lahko določi, da se registrski knjigi iz 46. in

     47. člena tega zakona vodita izključno kot informatizirani zbirki podatkov.

(2) Za evidenčno knjigo iz prejšnjega člena lahko takšno odločitev sprejme pristojni

     minister.

 

                                                         50. člen

                              (namen zbiranja in javnost podatkov)

 

(1) Register društev, register podružnic tujih društev ter evidenca društev v javnem

     interesu so namenjeni vpisu in javni objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih

     o društvih.

(2) Vsi podatki, vpisani v register društev in podružnic tujih društev ter evidenco

     društev v javnem interesu, so javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali

     zahtevati njihov izpis.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka veljajo določbe predpisov, ki urejajo

     varstvo osebnih podatkov, za:

     – podatek o EMŠO zastopnika društva oziroma podružnice tujega društva, vpisan

        v centralni register društev, centralni register podružnic tujih društev oziroma

        evidenco društev v javnem interesu;

     – druge osebne podatke zastopnika, vpisane v evidenco društev v javnem

       interesu, razen podatka o osebnem imenu;

     – podatke zbirk listin.

(4) Kdor v pravnem prometu vestno ravna in se pri tem zanese na podatke, vpisane v

     registra iz prvega odstavka tega člena, ga ne prizadenejo škodljive pravne

     posledice. Nihče se ne more sklicevati na to, da ni poznal vpisanih podatkov,

     razen če zakon določa drugače.

 

 

                                              VIII. NADZORSTVO

 

                                                         51. člen

                                                        (nadzor)

 

(1) Nadzor nad izvajanjem posameznih določb tega zakona izvajajo:

     – nad določbami tretje alinee prvega odstavka 9. člena, šestega odstavka 10.

        člena, prvega odstavka 20. člena, prvega odstavka 21. člena, prvega odstavka

        23. člena, drugega in tretjega odstavka 24. člena tega zakona, Inšpektorat

        Republike Slovenije za notranje zadeve;

     – nad določbami od prvega do šestega odstavka 26. člena tega zakona, Davčna

        uprava Republike Slovenije;

     – nad določbami prvega in drugega odstavka 29. člena tega zakona, AJPES.

(2) Nadzor nad izvajanjem določbe tretje alinee prvega odstavka 9. člena tega

     zakona izvaja tudi Tržni inšpektorat Republike Slovenije, če je po posebnem

     predpisu pristojen za inšpekcijsko nadzorstvo nad opravljanjem dejavnosti v

     društvu.

(3) Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve in AJPES izvršujeta

     pristojnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena le kot prekrškovna organa.

(4) Inšpekcijski in drugi državni organi in nosilci javnih pooblastil, ki pri izvrševanju

     svojih nalog ugotovijo kršitve določb zakona iz prve alinee prvega odstavka tega

     člena, morajo prekrškovnemu organu podati predlog za uvedbo postopka o

     prekršku.

 

 

                                           IX. KAZENSKE DOLOČBE

 

                                                         52. člen

 

(1) Z globo od 420 do 16.500 eurov se za prekršek kaznuje društvo, ki::

     1. opravlja dejavnost, ki ni določena s temeljnim aktom (prvi odstavek 9. člena);

     2. kot tuje društvo deluje v Republiki Sloveniji preko podružnice, ki ni vpisana v

        register podružnic tujih društev (prvi odstavek 23. člena);

     3. premoženje društva deli med člane oziroma presežka prihodkov nad odhodki

        ne porabi za uresničevanje namena ter ciljev oziroma opravljanje nepridobitne

        dejavnosti, določene v temeljnem aktu (drugi in tretji odstavek 24. člena);

     4. poslovnih knjig ne vodi skladno z določbami drugega, tretjega, četrtega ali

        šestega odstavka 26. člena ali neresnično prikazuje podatke o finančnem in

        materialnem poslovanju (peti odstavek 26. člena).

(2) Z globo od 42 do 1.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi

     odgovorna oseba društva.

 

                                                         53. člen

 

(1) Z globo 420 eurov se za prekršek kaznuje društvo, ki:

     1. v pravnem prometu ne uporablja registriranega imena (prvi in šesti odstavek

        10. člena);

     2. spremeni ime, sedež ali druge določbe temeljnega akta, zastopnika ali naslov

        sedeža društva in v roku 30 dni od nastale spremembe ne vloži zahteve za

        registracijo spremembe (prvi odstavek 20. člena);

     3. v roku 30 dni po sprejetih statusnih spremembah pri registrskem organu ne

        vloži zahteve za registracijo društva, ki je nastalo s spojitvijo, oziroma

        registracijo pripojitve društva (prvi odstavek 21. člena);

     4. je v temeljnem aktu določilo, da bo način zagotavljanja podatkov o svojem

        finančno-materialnem poslovanju uredilo v posebnem aktu, pa tega ne uredi

        (prvi odstavek 26. člena);

     5. letnega poročila ne predloži v roku AJPES oziroma letnemu poročilu ne priloži

        oceno revizorja, kadar je to potrebno (prvi in drugi odstavek 29. člena).

(2) Z globo 125 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna

     oseba društva.

 

Zakon o društvih – ZDru-1 (Uradni list RS, št. 61/06) vsebuje naslednje prehodne in

končne določbe:

 

 

                                 X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

                                                         54. člen

                                                (podzakonski akt)

 

Minister, pristojen za notranje zadeve, v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona

izda predpis, s katerim določi vsebino, obliko in način vodenja registra društev,

registra podružnic tujih društev in evidence društev v javnem interesu.

 

55. člen

(soglasje k računovodskemu standardu)

 

(1) Slovenski inštitut za revizijo v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona predloži

računovodski standard iz 28. člena tega zakona v soglasje ministru, pristojnemu

za finance.

(2) Minister, pristojen za finance, o soglasju odloči v enem mesecu.

(3) Do objave računovodskega standarda v Uradnem listu Republike Slovenije se za

društva uporabljajo določbe slovenskega računovodskega standarda 33, če niso v

nasprotju z določbami tega zakona.

 

56. člen

(registrirana in evidentirana društva po uveljavitvi zakona)

 

(1) Društva, registrirana po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona,

nadaljujejo delo po določbah tega zakona.

(2) Mednarodna društva in zveze mednarodnih društev, vpisane v evidenci iz 13. in

14. člena Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 60/95, 49/98 – odločba US in

89/99), se vpišejo v register podružnic tujih društev po uradni dolžnosti.

 

57. člen

(vpis podatkov o zastopniku)

 

(1) Manjkajoče podatke iz sedme alinee prvega odstavka 18. člena in pete alinee

drugega odstavka 23. člena tega zakona o zastopnikih društev morajo društva

posredovati pristojnemu organu v roku šestih mesecev od uveljavitve tega

zakona.

(2) Pristojni organ podatke iz prejšnjega odstavka vpiše v register društev. O vpisu se

ne izda odločba.

 

58. člen

(razveljavitev določb drugih zakonov)

 

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati:

– peti odstavek 1. člena Zakona o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95, 62/96 –

sklep US, 2/97 – odločba US, 19/97, 21/97 – popravek, 75/97 in 19/00 – sklep US);

– 3. in 4. točka drugega odstavka 34. člena, tretji odstavek 35. člena in prvi odstavek

36. člena Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 98/99 in 126/03);

– zadnji stavek enajstega odstavka 2. člena Zakona o žrtvah vojnega nasilja (Uradni

list RS, št. 63/95, 8/96, 44/96, 68/96, 70/97, 39/98 – odločba US, 43/99, 51/99 –

odločba US, 19/00 – odločba US, 28/00, 64/01, 32/02 – odločba US, 110/02, 3/03

in 62/04);

– v drugem odstavku 1. člena Zakona o vojnih veteranih (Uradni list RS, št. 63/95,

108/99, 47/02 – odločba US in 76/03) besedilo »za obdobje petih let« in tretji

odstavek 1. člena;

– drugi odstavek 137. člena, razen določbe 5. točke, tretji odstavek 138. člena in 139.

člen Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99, 31/00 – popravek,

119/02 in 41/04);

– prvi, tretji in četrti odstavek 44. člena Zakona o varstvu podzemnih jam (Uradni list

RS, št. 2/04)

– 2., 4. in 5. alinea drugega odstavka 69. člena, prvi in tretji odstavek 70. člena in 71.

člen Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno

prečiščeno besedilo);

– drugi in tretji odstavek 22. člena, prvi in drugi odstavek 23. člena in 24. člen Zakona

o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 96/02);

– v drugem odstavku 30. člena Zakona o invalidskih organizacijah (Uradni list RS št.

108/02) besedilo »posreduje letno poročilo o poslovanju organizaciji, pooblaščeni

za obdelovanje in objavljanje podatkov, do zadnjega dne v mesecu februarju

tekočega leta,«, beseda »pa« ter besedi »invalidska organizacija«;

– v 37. členu Zakona o humanitarnih organizacijah (Uradni list RS št. 98/03), besedilo

»je dolžna vsako leto do konca februarja za preteklo leto sprejeti letno poročilo o

poslovanju in ga predložiti organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje

podatkov;« in beseda »tudi«.

 

59. člen

(razveljavitev zakona)

 

(1) Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati Zakon o društvih (Uradni list

RS, št. 60/95, 49/98 – odločba US in 89/99). Do izdaje predpisa iz 54. člena tega

zakona se uporabljajo določbe pravilnika o registru društev (Uradni list RS, št.

22/96 in 4/00).

(2) Za zahteve za registracijo društva, vložene na podlagi določb Zakona o društvih

(Uradni list RS, št. 60/95, 49/98 – odločba US in 89/99) do uveljavitve tega

zakona, se uporabljajo določbe Zakona društvih (Uradni list RS, št. 60/95, 49/98 –

odločba US in 89/99).

 

60. člen

(razveljavitev določb podzakonskih aktov)

 

(1) Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati:

– pravilnik o kriterijih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na

področju zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 30/96), razen 2. in 3. člena;

– pravilnik o kriterijih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na

področju žrtev vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 89/98), razen 3. člena;

– pravilnik o kriterijih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na

področju gospodarstva (Uradni list RS, št. 71/97);

– pravilnik o podelitvi statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju

športa (Uradni list RS, št. 80/01), razen 5. in 6. točke 6. člena;

– pravilnik o kriterijih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu

(Uradni list RS, št. 33/97);

– pravilnik o kriterijih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na

področju izvajanja družinske politike (Uradni list RS, št. 27/01), razen prvega

odstavka 2. člena in 1., 3., 4., 5., 6. in 7. točke 3. člena, v napovednem stavku 3.

člena pa se za besedo »izpolnjuje« doda beseda »še«;

– navodilo o pridobitvi statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju

obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št.

11/97), razen druge alinee 2. člena, s tem, da se besedilo »in zakonom o

gasilstvu (Uradni list RS, št. 71/93)«, črta;

– pravilnik o kriterijih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na

področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 37/97);

– pravilnik o kriterijih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na

področju vojnih veteranov in urejanja vojnih grobišč (Uradni list RS, št. 68/96),

razen 3. člena;

– pravilnik o kriterijih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na

področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 95/99), razen sedme do

vključno sedemnajste alinee 6. člena;

– pravilnik o podelitvi statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju

raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 24/05 in 42/05), razen drugega

odstavka 5. člena;

– pravilnik o kriterijih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na

področju zunanjih zadev (Uradni list RS, št. 11/03), razen šeste, sedme in

devete alinee 4. člena;

– pravilnik o kriterijih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na

področju kmetijstva, gozdarstva, lovstva, ribištva, veterinarstva ali prehrane

(Uradni list RS, št. 52/98, 60/98, 98/99 – ZZZiv in 45/01 – ZZVR-1);

– pravilnik o kriterijih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na

področju vojnih invalidov (Uradni list RS, št. 89/98), razen določbe 3. člena.

(2) Določbe podzakonskih aktov, ki po določbah prejšnjega odstavka niso

razveljavljene, ostanejo v veljavi še največ dve leti po uveljavitvi tega zakona. Do

izdaje predpisa iz 54. člena tega zakona se uporabljajo tudi evidence,

vzpostavljene na podlagi teh predpisov.

 

61. člen

(uveljavitev zakona)

 

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o društvih – ZDru-1A (Uradni list RS, št. 58/09) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

 

 

PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

 

14. člen

(1) Društva, ki imajo sedež na območju, kjer živita narodni skupnosti, morajo temeljni

akt uskladiti z določbami prvega odstavka 1. člena tega zakona v roku pet let od

uveljavitve tega zakona.

(2) Slovenski inštitut za revizijo uskladi računovodski standard za društva z

določbami 2. člena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.

(3) Do objave sprememb računovodskega standarda v Uradnem listu Republike

Slovenije se za društva uporabljajo določbe slovenskega računovodskega

standarda 33, če niso v nasprotju s tem zakonom.

 

15. člen

 

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o društvih – ZDru-1B (Uradni list RS, št. 39/11) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

 

 

PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

 

13. člen

 

Minister, pristojen za notranje zadeve, uskladi predpis iz 54. člena zakona z določbami tega zakona v šestih mesecih od njegove uveljavitve.

 

14. člen

 

(1) Društvo, ki je do uveljavitve tega zakona že registrirano, mora uskladiti dejavnost,

ki je pridobitna, v skladu s predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti,

ob prvi spremembi temeljnega akta po uveljavitvi tega zakona.

(2) Če društvo iz prejšnjega odstavka ob prvi spremembi temeljnega akta po

uveljavitvi tega zakona ne uskladi dejavnosti, ki je pridobitna, v skladu s predpisi,

ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, pristojni organ odloči o zahtevi za

registracijo spremembe temeljnega akta, ko je uskladitev opravljena. To

uskladitev lahko opravi katerikoli organ društva.

 

15. člen

 

Pristojni ministri izdajo podzakonski akt iz prvega odstavka 10. člena tega zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona.

 

16. člen

 

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

 

Ljubljana, dne 15. julija 2011

EPA 1919-V

Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Pavel Gantar l.r.
Predsednik